O preizkušnjah

STOPNJEVANI SISTEM PREIZKUŠENJ

Stopnjevani sistem preizkušenj je glavno orodje osebnega razvoja na področju pridobivanja znanja, učenja samoobvladovanja in samozaupanja, sprejemanja odgovornosti, pripadnosti in sposobnosti za sodelovanje ter vodenja.

Namen stopnjevanega sistema preizkušenj je:

  • motivacija mladih za vključevanje in aktivno sodelovanje v programu;
  • razvoj sposobnosti izbire in lastnega odločanja;
  • prepoznavanje in priznavanje napredka s strani mladih in vodij;
  • sistematično in načrtovano delo vodij.

Stopnjevani sistem preizkušenj je prilagojen:

  • interesu posameznikov (osebna rast, napredovanje, samorazvoj);
  • interesu taborniške organizacije (razvoj vrednot kot npr.: odnos do narave, prostovoljstvo, prijateljstvo);
  • interesu družbe (aktivno vključevanje v družbeno dogajanje, spoštovanje pravil in norm, solidarnost).

Stopnjevani sistem preizkušenj v največji možni meri prispeva k razvoju angažirane, avtonomne, odgovorne in solidarne osebe, hkrati pa zagotavlja okvir za pripravo in izvajanje programskih dejavnosti. Sistem preizkušenj je osnova za načrtovanje dejavnosti.

Stopnjevani sistem preizkušenj je sestavljen iz dveh elementov:

  • stopenj preizkušenj v posamezni starostni veji in
  • zahtev za pridobitev posamezne preizkušnje.

Ob tem je pomembno, da zahteve za pridobitev preizkušnje ne predstavljajo neke absolutne vrednosti (zmogljivosti) posameznika (npr. preskočiti 160 cm v višino ali prehoditi 30 km), ampak minimalne standarde udejstvovanja, na podlagi katerih ugotavljamo posameznikovo napredovanje pri doseganju vzgojnih ciljev. S tem lahko cilje dosežejo tudi tisti mladi, katerih stopnja razvoja je pri enaki starosti nižja od vrstnikov.

STOPNJE PREIZKUŠENJ V POSAMEZNI STAROSTNI VEJI

Stopnje preizkušenj predstavljajo obdobja, v katerih ugotavljamo doseganje ciljev osebnega napredovanja. Delitev na stopnje je pomembna predvsem zaradi prilagajanja zahtev zmožnostim članov v določeni starosti. Dolžina trajanja stopnje je pri mlajših vezana na šolsko leto, pri starejših pa na daljše obdobje – glede na doseganje osebnih ciljev (projektov).

Stopnje preizkušenj so sledeče:

tabela

ZAHTEVE ZA PRIDOBITEV POSAMEZNE PREIZKUŠNJE

Zahteve za pridobitev posamezne preizkušnje so minimalni standardi udejstvovanja, po katerih tako člani, ki osvajajo preizkušnje, kot tudi vodje, ki te preizkušnje priznavajo, vedo, kaj je potrebno za pridobitev posamezne preizkušnje opraviti.

Pri tem je pomembno, da se zavedamo, da s preizkušnjami stopnjujemo predvsem:

  • sodelovanje pri načrtovanju, vodenju, odločanju (angažiranost);
  • možnosti izbire razvoja lastnih potencialov (avtonomnost);
  • samostojnost in prevzemanje odgovornosti za lastni razvoj;
  • širino in dejavno vključenost v družbo.

Pridobitev preizkušnje ni samoumevna. Od člana terja lasten angažma v vseh pogledih. Zato se pridobljena preizkušnja lahko šteje kot vsestranski preizkus napredovanja in kot nagrada za prizadevnost.

Če član v predvidenem obdobju ne izpolni vseh zahtev za pridobitev preizkušnje, preizkušnje ne pridobi. Članom je treba predstaviti, da v tem ni nič slabega, in jih spodbuditi, da naslednje leto opravijo vse zahteve (predhodno pridobljena preizkušnja namreč ni pogoj za opravljanje naslednje). Zato je pomembno, da vodnik na začetku leta članom voda predstavi vse zahteve in da skupaj pripravijo načrt opravljanja zahtev (tako bo nastal letni načrt dela voda).