O nastanku rodu Snežniških ruševcev

Objavljeno:

Objavljamo izvorno in nelektorirano besedilo enega od dveh zmagovalnih del z natečaja Ruševec dela dramo, ki ga je poleti razpisal Rod snežniških ruševcev iz Ilirske Bistrice. To delo in dramo Pomoč duha Katke F. Slosar je vodstvo rodu uprizorilo na njihovem letnem taborjenju. Besedilo drame Nastanek Rodu snežniških ruševcev so napisale Lea Morano, Špela Kresevič Frank in Katka F. Slosar.

Uživajte v branju!

Foto: Matic Pandel

Nastanek rodu Snežniških ruševcev

Vloge: PRIPOVEDOVALEC (Aron), KMJT (Jurij), RUŠEVC (en mc), PASTIR (Prelc), VOUCE (par ldi), MESAR (Lakota), NEŽA (Neža-mesarjeva žena), IVA (Iva), NARAVOVARSTVENIK

1. DEJANJE

1. prizor

PRIPOVEDOVALEC: Tm, tm, tm se je use zčnlu. Aja, vi ne veste ki je tm. No, ma sej boste zvedli. Tu je tm dwoli, kmr je tma in mroz in mors u spalki skakat naokuli, ce cs da prežviš, žvi en jaku jak kmjt. In ta kmjt žvi u bajti na drevjsi, kr se boji d ga bo utopilu Snežnisku murje. Kr won pač žvi u Črnemi duli, gwor pa je Snežnik. Seka drva, ubija srne in prasce, hwdi na wc cja u šumo, kuha pasto sz tuno na rdjče, hmal bo ratu star. Ce si bo pstu rast brado bo ratu ku Lecko, k lase ma itak žj duge. Ma no sej ga poznaste. In ta kmjt ma odsdwola, pod swojo bajto na drevjsi, enga jaku jakga najjačga ruševca – Tetrao tetrixa. Snežniškega ruševca. Uno kuro, sz familije koconogih kur. In pazte, tu nej diwji petjeln, tu je ruševc. D njebi pozabli! (Gre pocasi dol sz scene, predn gr čist dol zakrči) D njebi pozabli!!!
KMJT: (seka drva in ruševci mjče brinove jagode)
RUŠEVC: (se futra)
KMJT: Ji, ji, de bos djebu, ki pametn ne boš nikdr.
PASTIR: (pride do kmjta sz čredo vouc, ki jih pjlje na paso in jih preganja) Ajmo vouce, ajmo! Ne pozabte na swoje jagnčke! (vouce blejajo)
RUŠEVC: (zčne kikirikat na vouce, kdr grjo mimu, na pu se oglaša kukr normaln rušeuc na pu pa kukr ps kr je pac jaku jak najjači ruševc)
KMJT: Kaj boš tihu? Kaj si še lačn? (Mu vrže še par jagod)
PASTIR: (govori sam sebi) Kaj ne bi blu fajn, de bi jest jmu enga takga jaku jakga najjačga ruševca, d bi mi mal te vouce uštrpu. (Reče kmjti) Kaj mi njebi ti prodou tga ruševca?
KMJT: Ma ves d nje. Mi je prow fajn sz njim.
PASTIR: Ma d bi mi mal te vouce uštrpu.
KMJT: (zcne sz sekjro laufat za pastirjm in se djere) Kaj si ti mislš, da se ga da kr kupt?!! Bejži sda sz tmi voucami! D se mi ne prkažš vječ!
PASTIR: (zčne bježat) Ja ja sej grm, sej grm. Nje me ubt. Mwrm zjeno nafutrat. (Vouce tjecejo za njim)

2. prizor

KMJT: (lih gr na wc čja u šumo)
IVA: (prhaja do koče, si žvižga neko taborniško pesm in zagljda rušvca, krikne) Kaku si ti lep! (ga zčne bužat) Ja, ja, lep si ja. Ma kaku si ti lep! Lahku bi bil mwj! Mwj ruševc! In bi te futrala in te cartala in bužala! Ma čigav si ti, da bi bil lohku mwj? Ma lep si ja! Pa kaku maš lepu pjrje!
KMJT: (pride z wcja) Zgini! Kaj ti bužaš mwojga rušvca!
IVA: (se ga ustraši in odskwči od kljtke) Ma jest bi ga tudi!
KMJT: Kaj ti čm jest?
IVA: Pa dejte kaj bi lohku jest prvas žvela, da bi ga lohku vsak dan bužala in futrala in cartala?
KMJT: Ja, seveda, jest bi pa mogu ša ena usta futrat.
IVA: Ma ne, poslušejte no. Jest sm vegetarjanka in si žj sama kej po gozdi najdm. Drgač pa tku alt ku ne jem punu. In lohku bi vom mal pospravla! Sam pogljdte kulku praha maste! No kuhat pa vom res ne bom mogla, kr, sej sm vom žj povedala, ne jem mesa.
KMJT: Pa ne boš nč jwkala kodr bo nevihta? Ne boš nč paničarla kodr te bo zalilu Snežnišku murje? Mi ne boš nč težila kaku bwge so živali, ki jih pobijam?
IVA: Ne, ne, nč od tga. Bom pridna.
KMJT: Prow pwol. Lohku žviš pr mjeni. Sam boš dwoli spala, kr gwori, u mwoji bajtici nej placa za še enga.
IVA: Ja, ja, bom žj si sama eno strehco nardila. Sam da lohk ostanm. Hvala, hvala!

3. prizor

IVA: (si postavlja strehico – šotorko)
NEŽA in MESAR: (prideta obiskat KMETA)
NEŽA: Sva te pršla z možem obiskat, da vidva kako si kej.
KMET: Lepu, lepu. Ma vesta, sm glihkr bral eno knjigo.
MESAR: Bral si?
KMET: Ja seveda, kaj si pa ti mislš o meni?
MESAR: Nč, nč … No in si kej zanimivega bral?
KMET: O duhovih, kaku se jih lahku prikliče.
NEŽA: Ma duhove kličejo samu čudaki.
KMET: Jst bi jih.
MESAR: Jst tudi.
NEŽA: No sej …
KMET: Ja pa lahko bi vsaj poskusili.
MESAR: (malo prestrašen) Jaz bi tudi, ampak me je malo strah. Veš kaj vse se lahko zgodi?!?!
KMET: Jooooojjjj, k nam bo zagotovo prišel prijazen duh.
MESAR: (navdušeno) Potem pa sem za! Ti, Neža?
NEŽA: No vredu, samo, da ne bo potem spet joka.
MESAR: Ne bo obljubim.
KMET: Bom poklical še Ivo.
MESAR: Kdu je tu?
KMJT: Ma ne vem. Neka hipijevka, ki je nora na mojega ruševca. Sda ljet pr mjeni žvi, pa pomaga skrbet za ruševca. In ne boš vrjl, vegetarjanke je! Mislm, kdu sploh ce bt vegetarjanc! Ne ješ mesa, ne ješ jtrc, ne ješ pršuta, ne ješ čevapu, klobas, čevapu, pleskavce, čevapu… Sploh ne ješ mesa! Mislm, kdu bi se odrjku mjesi – in čevapam! In menda jej sam zelenjavo, nč mesa, nč čevapu! …
MESAR: (naveličan govorjenja od kmjta) No dej, kaj si kwoncou, poklic zj to antičevapčevko!
KMJT: Ja, ja, sej sm žj. IVA! IVAAA!!
IVA: (od djel) Ja, ja, že grm!
KMJT: No deej, pooohti!
IVA: (prlaufa) Evo me, sm žj tle! Kaj je kej narwbe z rušvcam?
KMJT: Nje, nje, z njim je vse urjdi. Ti si vegetarjanka knje?
IVA: (kima)
KMJT: No pa povej strici mesarji, kaku je, če ne ješ mesa in čevapu.
MESAR: Nje, nje, ne rabi! Smo te hotli sam vprašat, če bi z nami klicala duhove.
KMET: Aja, sej res. A si za?
IVA: Ma ja, se bomo kej lepega pomenli.
KMET: Za klicanje duhov potrebujemo …. Svečo…. in to je to.
NEŽA: No dejmo, začnimo že!
IVA: (prižge svečo) Sveča je prižgana.
KMET: (se usedejo v polkrog okoli sveče) Duh, duh kličemo vas, s svojo prisotnostjo razveselite nas.
MESAR: Zakaj si rekel v rimi? Veš, da so duhovi resni in ne smešni.
KMET: Ja kaj pa ti veš kakšni so duhovi?
IVA: Tiho!
DUH: Živijo.
NEŽA: Je kdo kaj rekel?
VSI: Ne.
DUH: Jaz sem, samo, da me ne vidite.
VSI: Duh?
DUH: Ja. Če me hočete poklicati me morate močnooooo poklicati.
KMET: Duh, duh, duh, duh, duh ,duh, duh, duh, duh, duh, duh, duh, duh, duh, duh…
IVA: Ne na tak način.
MESAR (KRIČI): Duuuuuuuuuh!!!
IVA: Tudi na tak način ne. Z mislimi.
Tišina (vsi »mislijo«).
DUH: (se prikaže, prej samo glas) Ojla.
NEŽA: Wow! Živjo!
KMET: Kaj ti si dejansko duh?
DUH: Pa že.
MESAR: Uuuu, tebe pa ni nič mesa.
DUH: Očitno res. No, zdaj pa gre zares. Poslali so me, da vam povem prerokbo. Za vas, ne ravno najboljšo. Dajmo, ustvarimo temačno atmosfero, pa vse izveste.
VSI: (nemi gledajo duha)
DUH: (prižge svetilko jo postavi pod obraz, se odkašlja in začne) Ruševec vaš preljubi, ta veličastna žival, prinesla bo rod večji od sedmerih Triglava voda. A ker žalostna je usoda, prihodnost v temi, ruševec bo prej umrl, preden se to zgodi.
KMET: Čakej, kaj? Prevod?
DUH: Ruševec bo naredil neki pomembnega, ma bo pred tem umrl.
MESAR: Kaj? kdo ga bo?
VSI: (splošen nemir, duh odide, oni pa pridejo do zaključka, da jih je duh samo strašil, da se ne bo zgodilo nič takega.)

4. prizor

KMJT: (pod drevjsam jej pašto s tuno na rdjče)
NARAVOVARSTVENIK: (oblečn u uniformo, lohku u kroj) Dober da!
KMJT: (se ne zmeni zanj, upa da bo šou mimu)
NARAVOVARSTVENIK: (bol na glas) Dober dan!
KMJT: (vidi, da ga ne bo pstu pr mjri, ztu za moment neha jst in bol zamomlja sam sebi ku kej druzga) Buh dej!
NARAVOVARSTVENIK: Lepo bajtico imate!
KMJT: Ja.
NARAVOVARSTVENIK: Pa zakaj je nimate na tleh, namreč na drevesu, če smem vprašati?
KMJT: Ne.
NARAVOVARSTVENIK: Pa sami živite?
KMJT: Ne.
NARAVOVARSTVENIK: (pogrunta, da se s kmjetam ne da pogovarjat in preide takoj h temi). No, veste sem sem prišel zaradi dolžnosti in ne dobre volje.
KMJT: (še zmjram zdolgočasn in kumej čaka da gr naravovarstvenik stron) Kaj vom čm jst.
NARAVOVARSTVENIK: Povedali so mi, da imate enega zelo lepega ruševca. Da vam povem natančneje, Vaš ruševec je edinstvena in redka vrsta. Kot že, upam da veste, je to tudi ogrožena vrsta. Slišal sem, da zanj dobro skrbite, vendar to ni dovolj. Vašega ruševca bomo odpeljali v rezervat, med ostale pripadnike njegove vrste. Želimo, da se število pripadnikov te vrste poveča. Ko vrsta ne bo več ogrožena, vam bomo ruševca vrnili. Sedaj bi pa prosil, da mi ga izročite.
KMJT: (strmi u naravovarstvenika, ne vej kaj če rječ, kr pozabi jst)
IVA: (ga čuje kaj govori in jznu prmašjra) Kaj sm čula? Da ga boste odpeljali? No, pa ga ne boste, rušvc je naš!
KMJT: (počasi dojame zkaj se gr) Rušvc je naš!
NARAVOVARSTVENIK: Vem da je vaš in tuddi vedno bo, vse kar bomo naredili je, da ga bomo premestili.
IVA: Premestili?! Niti podraznu! Odvzjli nom ga boste, ga zanemarjali in na konci bo umr! Ne, ne damo vom ga! (pogljda kmjta) Knje, da nje?
KMJT: Ne, rušvc je naš! Ne boste ga dobili! (se odpravi pruti bajti)
NARAVOVARSTVENIK: (prova obrazložt zadevo)
IVA; (se dere nanj) Kaku ste kruti! Odvzeli bi mi mojga prelepga rušvca! Kdu ga bo tam futrou in cartau, a? KDU? Nobedn! Sej vem!
KMJT: (pride nazaj z vilami u roki in gr pruti naravovarsveniki) Da se mi pobjerste, dns ga ne boste dobili!
NARAVOVARSTVENIK: (se ustraši in se zčne umikat, rata jzn) Še bom pršu še in tokrat ga bom dobu!

5. prizor

NEŽA: (Je na popoldanskmi sprehodi, gr objskat Ivo, kr so pac dobre prjatlce)
IVA: (Zagljda Nežo): Neža!
NEŽA: Iva!
IVA: Pa kaj ti tukej?
NEŽA: Ma sm čula da si pršla sm živt. Kaj ne žvi kle nek kmjt?
IVA: Ja, ja, sam on žvi tom gwori na drevjsi, jest pa kle doli.
NEŽA: Pa kaj bi rkeč, da si pršla sm živt. Kaj ti nej blu fajn u uni twoji bajtici pr Malmi Snežniki.
IVA: Je blu fajn, je blu, sam ljdi kacga lepga ruševca ma ta kmjt! In zdej je ta ruševc en mal tud mwj. Mislm, lohku ga futram in bužam in cartam. Sam učjra je pršu nek lolek, menda naravovarstvanik in ga je teu uzjet, sam ga nej dobu! Ga je kmjt pregnau z vilami!
NEŽA: (Zagljda ruševca) Kaj res?! Pwol ga pa mwrsta fajn čuvat, ki je res lep! Kaku pjrje ma! Joj Iva, ti in te twoje žvali!
IVA: Kaj čm, taka sm.
NEŽA: Ki pa je ta kmjt?
IVA: Spi, po kosili zmjra spi. Še dobru da sm zdej jest ljeti, da mal počuvam tga ruševca.
NEŽA: Ma ta ruševc je prow res, en jaku jak najjači ruševc!
IVA: Knje da je!
NEŽA: Čuj Iva, pa mislš de bi jest lohku dobila enu njegovu peru, d bi si ga dala za klobuk?
IVA: Seveda lohku, sej si mi ja prjatlca! Sam počak malu, da mu koku izpade, zdej hmali bi se mogu zčnt skubt. Aja, čaki, sej jih mam neki spravčjenh! Počaki, da jih grm jskat! (stječe do swoje strehce)
NEŽA: (zčne čohat ruševca) Ma bi bla fajn bjedrca s tjebe! Sam nč ne Ivi povedat, ki bo jzna name!
IVA: (prlaufa nazaj do Neže) Evo Neža! (ji da peru)
NEŽA: O hvala Iva! (si da peru za klobuk) Glej, ku je zdej ta klobuk lepši! Zdej bom pa počasi šla, mam jest še kr neki do Sviščaku!
IVA: Adijo Neža! Še kej se oglasi!
NEŽA: Bom, bom! Pa ti tud kej pridi naokuli!

6. prizor

KMJT: (počiva pod drevjsam)
MESAR: (pride mimu) Kmjt!
KMJT: Oooo, mesar! Kaj pa ti ljeti?
MESAR: Ma ne boš vrju. Ne najdm žjene.
KMJT: Ma ja!
MESAR: Pa ja, ne boš vrju! Dns je šla na nek sprehod po kosili in še zmjra jo nej.
KMJ: Dej, no dej!
MEASR: Pa ja, če ti pravm. Kaj si jo vidu kej tle mimu?
KMJT: Nje, jest po kosili spim!
MESAR: Aja.
KMJT: Ja, ja. Caki, morda jo je Iva vidla!
KMET: Ivaaaaa!
IVA: Ja, že grem
MESAR: Kaj si kje vidla mojo ženo? Je rjekla, da bo šla na en sprehod, pa je nej in nej!
IVA: Ja, je tud men rekla da je na sprehodi. Me je pršla objskat. Ma nej blu dugu nazaj, od kodr je šla naprej. Vrjtnu sta se lih zgrešila, kr od ljeti je šla naravnost domu, na Sviščake.
MESAR: A taku pravš. No pwolj pa bulje da grm, morva še kosilu skuhat.
IVA: (zčne futrat rušvca)
KMJT: Ma, ne, dej ostani, (malu tišje) bova ene fine čevapčičke porabala.
MESAR: A taku! Ja… Lahku bi.
KMJT: (se še won zčne smejat)
MESAR in KMJT: (grsta pruti koči)

7. prizor

NEŽA: (zaskrbljena, pride do bajtice od kmjta) Ivaaaa!!! Ivaaaaaaaaa!
IVA: (zaspanu) Žj grm, kaj me ne mwrste pstt niti spot pr mjri!
NEŽA: Iva! Kaj si vidla ki mwojg mwža?
IVA: Neža, ma kaj je s tabo, kaj ne veš kulk je ura?
NEŽA: Iva, kaj si vidla ki mwojga mwža? Mjedved hwdi naokuli, mjedvd!
IVA: (zazeha) Pa ne vem… Ma kak medved??!!! (zazeha)
NEŽA: Iva zbdi se!
IVA: Ja, ja, ja (na pu spi)
NEŽA: Kaj ja, ja, ja?
IVA: Aaaaa??
NEŽA: Iva! (počasi, skora da zloguje) Kaj si vidla ki mwojga mwža?
IVA: Ja!
NEŽA: Ki?
IVA: Jskou te je, pa sta se zgrešila, pa so me klicali…. Pa rušvc, pa čevapčiči! In pol je šou domu… Ne! Pol je kmjt! Čevapčiči, čevapčiči, vegetarjanka! Šnops! Kmjt! Twj mwž! Čevapčiči! Šnops!
NEŽA: Iva, ki je ta šnops, ki! Ki so ti čevapčiči? Mjedved je okuli, za boga!!
IVA: (zazeha in pokaže pruti bajti od kmjta)
NEŽA: Hvala Iva, hvala! Zdej pa zbježi nekam, mjedvd je okuli!
IVA: Ma grm jest rajš spot! (zazeha) Kaki medvedi, dej no dej! Kaj se čš medveda bat, medved je luštkan! (zazeha)
NEŽA: (gr u bajto od kmjta) LAKOTA!!!! (se zadjere fuul na glas, res fuuul in ful jznu, pa mal zaskrbljenu) Kaj delaš tukej????!!!!
MESAR: (prestrašenu, ful jeclja, pa na sploh je u stanji pijanca srednje stopnje) K k k kkk k kaj aj aaj ppp p p pa a a t t t tti i dde l l la a aš šš šš š t t tt tu tu u uu kk k ki i ii??
NEŽA: Kaj jest delam tukej? Kaj TI delaš tukej? Jest te jščm žj ceu dan, vsa u strahi! Pod celm Snežnikam so ldi prestrašni, kr da okuli luta mjedvd!!! Ti pa se ljeti igraš pijanca!!
MESAR: (vsa prestrašen, sploh ne vej kaj da rječe, počuti se neumnu)
NEŽA: (prime Lakoto za nadlaht in ga zvleče vn z bajte in mu glavo zčne tunkat u wodo, u daljavi se čuje neke glasove, ki so nerazločni)
MESAR: (vsa majav, se ne more uprt)
KMJT: (prlaufa za njimi, Mal bolj trezn) Kaj dečaš, ga boš še utopila! (odvleče Nežo stron od Lakote)
IVA: (vsa zaspana pride do ostalh) Jooooj!!! Ne morm spat!!! (zazeha) Kaj ne čujste da se nekdu djere tom djelč?! (zazeha, napu govori, na pu zeha) Kaj pa vi delaste?
NEŽA, MESAR, KMJT: (jo zmednu gledajo, ne vejo kaj nej rečejo)
IVA: No, kaj boste kej rekli?(takrt zagljda nekkwoga, ki prova ugrabt rušvca) TAT!!!! Ujemte ga!!! (zčne laufat pruti roparji)
NEŽA, KMJT, MESAR: (pogruntajo zkaj se gr in stječjo za njo)
NEŽA, KMJT, MESAR, IVA: (primjo roparja)
IVA: (ga prepozna) Tu je tisti človk, ki ga je tel ubit u nekmi rezervati!! Ga zčne mlatt.
KMJT: (jo zvleče stron) Iva! Ustavi se!
NEŽA: Potunkejmo ga, de nom ne bo več delou problemu!
NARAVOVARSTVENIK: Ne, ne, prosm, ne!!
KMJT: Ga ne boš več teu jmt zase?
NARAVOVARSTVENIK: Ne, ne, obljubm da ne, res! Pri moji materi in očetu in celotni moji družini in vh čevapah ki sm jih poju dns za kosilu, prisegam, da tga ruševca ne bo več žele…
PASTIR: (prlaufa, vsa zadihan in prestrašn mimu) Bejšte, bejšte!!! Mjedvd, mjedvd me lovi!!! Bejšte.
NEŽA, KMJT, MESAR, IVA, NARAVOVARSTVENIK: (gljdajo za njim)
MESAR: (zagljda medveda) Mjedvd!! Tom, t t tooom j je je! Mje d dd d vd!!! (zčne laufat stron)
NEŽA, KMJT, IVA, NARAVOVARSTVENIK: (tud oni zagljdajo medveda, se zčnejo drt in laufajo stron.

8. prizor

PASTIR: (pride do bajte) Kaj je kdu kle? Eeeej!!! Kaj je kdu kle? (čuje jok in zagleda Ivo) Iva, Iva! (steče do nje)
IVA: (joče)
RUŠVC: (mrtu)
IVA: Umrl je! UMRUUU!!! Medvd ga je ubil! UBIL!!
PASTIR: (mugr na bruhanje, kr je rušvc vsa razmesarjn) Iva sej je urjdi (skori bruha) Zdej se ma lepše, tom gori u nrbesahh… (stječe mal bl stron bruhat)
IVA: Kaku bi mu blu lohku zdej lepše, ku pa je mrtu!!!
NEŽA, MESAR: (pridsta do Ive in pastirja)
NEŽA: (zagljda Ivo in jo zčne tolažt)
KMJT, NARAVOVARSTVENIK: (počasi prhajasta, naravovarstvenik ma zvit gjžn)
NARAVOVARSTVENIK: (zaglda mrtvga rušvca) Neeee!!! Sem vedel, da bi ga moral odpeljati. JOOOOJ, NEEE!!!
KMJT: (pokleklne zdravn mrtvga ruševca, z eno roko objame Ivo)
PASTIR: Mislm da je cojt, za minuto molka!
MESAR: Muči!
KMJT: Bil je dobr Rušvc.
IVA: (še zmera joče) Bil je jak, ne, jači, bil je najjači ruševc!!!
NEŽA: Neki mormo narest. Neki zanjga. Neki dobrga zanj, kr, kr si zasluži.
MESAR: Kaj če bi se povezali? Kaj če bi ustanovili združenje?
PASTIR: Ja, ja, ja! (vsa naudušn) Zdruenje čevapu!!!
MESAR: (klofne pastjrja) Ma ne! Združenje za rušvca)
KMJT: (ustane) Dejmo ustanovt rod! Ja, rod!
NEŽA, MESAR: Rod!
KMJT: Rod Snežniških ruševcev! RSR!
IVA, NEŽA, MESAR, PASTIR, NARAVOVARSTVENIK: Rod Snežniških ruševcev!
KMJ, IVA, NEŽA, MESAR, PASTIR, NARAVOVARSTVENIK: (zčnejo pokopavat rušvca)
PRIPOVEDOVALEC: (pride počasi na wdr) Taku je nastal Rod Snežniških rševcev, RSR. Odlwčli so se, d bodo žveli taku, kukr je živu rušvc, v skladu z naravo, s spoštovanjem do ljudi in brez sovraštva. Pa veste, ki je ta bajta, komr je živu kmjet sz swojm rušvcam? No tm mamo zdej taborniki kočo v Črnemi duli, v kateri so se žje naši ustanovitlji zbjrali. Tu je tista koča, v katjro zelu radi zahajamo in v njej preživljamo najjače dni našga zivljenja, kukr je bil jak naš rušvc. Taku, kukr naš kmjt, sečemo drva, hwdmo na wc čja u šumo, kuhamo in jemo pasto sz tuno na rdjče. (se umakne z wdra)
KMJ, IVA, NEŽA, MESAR, PASTIR, NARAVOVARSTVENIK: (kodr pripovedovalc konča zčnjo pr grwobi pet taborniško himno)